KOZMETIČNA OLJA SKOZI OČI ZNANOSTI I.DEL

KOMEDOGENOST OLJ IN  MAŠČOBNE KISLINE

Prisotnost naravnih olj in različnih vrst masla na tržišču se konstantno povečuje.  Obsežen nabor nosilnih olj in rastlinskega masla, ki so ključne sestavine številnih izdelkov sicer omogoča lepotni industriji razvoj novih formulacij,  uporabniku pa otežuje izbor ustreznih izdelkov primernih njegovi koži.

Za uspešno krmarjenje  skozi nabor izdelkov je potrebno poznavanje sestave posameznih olj in razlik v delovanju maščobnih kislin. Na srečo je na voljo »cheat« seznam, imenovan lestvica komedogenosti.

KAJ JE LESTVICA KOMEDOGENOSTI?

Lestvica komedogenosti razvršča sestavine kot so olja in različno rastlinsko maslo uporabljena v kozmetičnih formulacijah glede na verjetnost povzročanja zamašitve por kože. Uporabo komedogenih olj se ne priporoča osebam, ki so nagnjene k nastanku  aken in ogrcev, saj lahko povzročijo ponavljajoče težave z aknami. Osebe s suho kožo pa lahko izbirajo olja proti sredini lestvice komedogenosti.

Lestvica uporablja sistem razvrščanja od 0 do 5.

0 – ne zamaši por

1 – zelo nizka verjetnost zamašitve por

2 – zmerno majhna verjetnost

3 – zmerna verjetnost

4 – precej velika verjetnost

5 – velika verjetnost zamašitve por

Nekomodogena olja so tista olja, ki ne zamašijo por in imajo oceno komedogenosti 2 ali manj. Pri uporabi komedogenega olja obstaja velika verjetnost, da bo oseba nagnjena k aknam po uporabi  dobila izbruh.

“Komedogenost ali ne-komedogenost olja je določena z vsebnostjo in razmerjem maščobnih kislin, ki sestavljajo olje.”

MAŠČOBNE KISLINE: KLJUČNE KOMPONENTE OLJ IN MASLA

Maščobne kisline, kot so omega-3 in omega-6, so ključne za zdravo kožo. Priporočljivo je uživanje živil bogatih z maščobnimi kislinami, kot tudi topična uporaba kozmetičnih izdelkov, ki jih vsebujejo. Študije so namreč pokazale, da je mogoče simptome pomanjkanja esencialnih maščobnih kislin nadomestiti z topično uporabo kozmetičnih izdelkov, ki so bogati z linolno kislino.

Topična uporaba (lokalni nanos izdelka) je lahko dejansko boljša od zaužitja(oralna uporaba) maščobnih kislin, ko gre za zdravje kože. Večina zaužitih maščobnih kislin, se običajno v telesu oksidira preden dosežejo kožo. Zaradi tega je topični nanos izdelkov na kožo učinkovitejši pri dostavi te kritične kisline.

Esencialne maščobne kisline so pomembne za zdravje kože ne glede na stanje kože. Za osebe z zdravo kožo, topična uporaba izdelkov z maščobnimi kislinami pomaga zagotavljati zaščito pred UV žarki in sončnimi opeklinami – ključni korak za preprečevanje prezgodnjega staranja kože in nastanka gub.

Prekomerna izpostavljenost UV sevanju povzroča poškodbe kože, kar se kaže kot  vnetje in zmanjšana imunost kože. Prezgodnje staranje je posledica prekomerne razgradnje kolagena v  koži,  izgube elastičnosti ter prekomernega izločanja pigmenta kože, kar posledično vodi do nastanka zgubanosti in hiperpigmentacij. Maščobne kisline v izdelkih , ki se nanašajo na kožo, pripomorejo k zaščiti oz. celo popraviti nastalo škodo.

KATERE VRSTE MAŠČOBNIH KISLIN SO NAJBOLJŠE?

Rastlinska in semenska olja vsebujejo več različnih vrst maščobnih kislin. Pomembni oziroma tisti kateri si zaslužita posebno pozornost pri izdelki za nego kože sta linolna in oleinska kislina.

Alfa linolenska kislina (omega-3) in linolna kislina (omega-6) veljata za “esencialni maščobni kislini”, saj jih telo ni zmožno proizvajati samo. Oleinsko kislino proizvaja telo samo, zato se ne šteje za “bistveno oz. esencialno”.

“Poznavanje razlike med maščobnimi kislinami in mehanizmi delovanja na kožo vam lahko pomaga izbrati pravi izdelek glede na vaše stanje kože.”

OLJA Z VISOKO VSEBNOSTJO LINOLNE KISLINE

Raziskave so pokazale, da imajo ljudje z aknami nizko raven linolne kisline v lipidih, ki se nahajajo v povrhnjici kože. Dodajanje olj bogatih z linolno kislino je najboljši način za reševanje tega problema.

Linolna kislina (C18: 2) je esencialna omega-6 maščobna kislina. Zaradi regenerativnih, zaščitnih, blažilnih in uravnoteženih lastnosti je najbolj primerna za mastno in k aknam nagnjeno kožo.

*Visoke vrednosti linolne kisline najdemo v olju črne kumine, svetlinovem olju, konopljinem olju, olju iz grozdnih pešk, olju iz semen guave, pasijonkinem olju, olju iz semen papaje, olju iz bučnih semen, olju rdeče maline, šipkovem olju, olju žafranike, sončničnem olju, sojinem olju in olju iz pšeničnih kalčkov.

Prav tako boragovo, ricinusovo, češnjevo, chia, kivijevo, sezamovo olje in olje iz granatnega jabolka vsebujejo višje vsebnosti linolne kisline, vendar imajo bolj uravnotežen profil.

Vsebnost linolne kisline v nekaterih oljih:

• olje žafranike – 74,62%,

• svetlinovo olje 73%,

• olje iz grozdnih pešk – 69,6%,

• sončnično olje,

Obstajajo 4 različni profili sončničnih olj z različnimi razmerji maščobnih kislin:

– visoko linolna, 69% linolne kisline

– visoko oleinska, 82% oleinske kisline

– zmerno oleinska, 65% oleinske kisline

– visoko stearinska in visoko oleinska, 18% stearinske kisline in 72% oleinske kisline.

“Za obnovo bariere kože je priporočljiv profil sončničnega olja z visokim odstotkom linolne kisline, še posebno priporočljiv je destilat sončničnega olja imenovan SOD ( Sunflower oil destilate)“

• olje iz konoplje – 60%,

• olje iz pšeničnih kalčkov  – 60%,

• olje iz pešk marelice – 50,3%,

• sezamovo olje – 50%,

• šipkovo olje  – 45,5%,

• tamanu olje – 38%,

OLJA Z VISOKO VSEBNOSTJO OLEINSKE KISLINE

Oleinska kislina (C18: 1) je omega-9 maščobna kislina, deluje vlažilno in je pogojno primerna za suho kožo. Kljub vlažilnim lastnostim, je potrebna pazljivost pri izbiri in dolgotrajni uporabi olj z visoko vsebnostjo oleinske kisline, saj le-ta moti barierno funkcijo kože.  Olja z višjo vsebnostjo oleinske kisline lahko pomagajo pri suhi in občutljivi koži in zmanjšujejo občutljivost kože. S svojim učinkovanjem spremenijo vnetni odziv v različnih slojih kože.

* Najvišje vsebnosti oleinske kisline najdemo v mandljevem, avokadovem, lešnikovem, olivnem, repičnem, palmovem olju, olju rakitovca, olju iz pešk marelic, olju iz semen korenja, kot tudi v kakavovem, mangovem in karitejevem maslu.

Prav tako arganovo, jojoba in riževo olje vsebuje višje deleže oleinske kisline, vendar imajo bolj uravnotežen profil.

Vsebnost oleinske kisline v nekaterih oljih:

• olivno olje – 55-85%, odvisno od kakovosti
• olje makadamije – 85%
• avokadovo olje – 75%
• repično olje – 57%
• neem olje – 54%
• lešnikovo olje – 66%
• mandljevo olje – 68%
• arganovo olje – 42,8%

OLJA Z VSEBNOSTJO OSTALIH MAŠČOBNIH KISLIN

Kokosovo olje

Sestava:  5-10% oleinska kislina, 1-2,5% linolna kislina, 85 – 90% druge maščobne kisline, od tega 51% laurinska kislina

Jojoba olje

Sestava: 50% estri voska; najboljši približek človeškemu sebumu

Ovseno olje

Sestava: 36 – 46% linolne kisline, 28 – 40% oleinske kisline.

“V več primerih se je izkazalo ovseno olje kot kontaktni alergen, ki sproža tako takojšnjo, kot tudi odloženo alergijsko reakcijo, zato moramo biti pri uporabi pozorni na morebitne znake alergije.”

OSTALE POMEMBNE MAŠČOBNE KISLINE

Laurinska kislina (12: 0) – antibakterijske in anti-akne lastnosti.

•  Najdemo jo v olju babassu, kokosovem, dateljevem in palmovem olju.

Miristinska kislina (14: 0) – čistilne in lubrikantne lastnosti.

• Najdemo jo v olju babassu, palmovem in kokosovem olju.

Palmitinska kislina (C16: 0) – pomirjujoče, vlažilne, pomlajevalne in zaščitne lastnosti.

• Visoka vsebnost je v olju baobabu, olju iz brazilskih oreščkov, olju iz makadamije, palmovem, arašidovem, riževem, ricinusovem in neem olju ter mowrah maslu.

Palmitoleinska kislina (16: 1) – maščobna kislina omega-7 s pomlajevalnimi in zdravilnimi lastnostmi.

• Najdemo jo v  makadamiji in olju rakitovca.

Stearinska kislina (C18: 0) – hidratantne lastnosti, vendar okluzivna in povzroča zamašitev por, zato je za aknasto in mastno kožo odsvetovana.

• Najdemo jo v kakavu, kokosu, mangu,  mowrah, karitejevem maslu in olju, pa tudi v olju neem ter olju tamanu.

Ricinoleinska kislina (C18: 1) – omega 9 maščobna kislina z antibakterijskimi in čistilnimi lastnostmi.

• Najdemo jo le v ricinusovem olju.

Punicična kislina (C18: 3) – omega 5 maščobna kislina, ki ima regenerativne, protivnetne in pomlajevalne lastnosti.

• Najdemo jo samo v olju granatnega jabolka.

Alfa-linolenska kislina / ALA (C18: 3) – omega 3 esencialna maščobna kislina, ki obnavlja bariero kože.

• Najdemo v črnem ribezu, perili, lanu, bučnih semnih in sojinem olju.

Gama-linolenska kislina / GLA (18: 3) – omega 6 maščobna kislina, ki pomirja vnetje in pospešuje sintezo ceramidov v koži.

• Najdemo jo v semenu črnega ribeza, boragovem olju in svetlinovem olju.

Eikozenojska kislina (20: 1) – omega 9 maščobna kislina s pomirjujočimi in blažilnimi lastnostmi.

• Visoka vsebnost je v olju jojobe in olju iz semen oslada – beli limnat.

Behenska kislina (22: 0) – obnavljajoče, zelo vlažilne in mehčalne lastnosti, zlasti za lase.

• Najdemo jo v olju v karanja in mazivnih oljih.

Eruka kislina (22: 1) – omega 9 maščobna kislina s svilnato – silikonskim občutkom in dobrimi vlažilnimi lastnostmi.

• Visoka vsebnost je v brokolijevem olju, zmerna vsebnost v olju jojobe in olju iz semen oslada- beli limnat.

KAJ VPLIVA NA UČINKOVITOST OLJA

Metoda predelave in način prečiščevanja olja sta pomembna dejavnika pri izbiri olj za nego kože. Koraki predelave olja bistveno vplivajo na njegovo kakovost ter s tem na njegove blagodejne ali ne-blagodejne vplive na kožo. Pri določenih metodah nastanejo stranski produkti, ki kožo dražijo in negativno vplivajo na njeno bariero.

Olja lahko razvrščamo na fiksna in esencialna. Zavedanje o  razlikah med njimi je pomembno, saj se bistveno razlikujejo po kemični sestavi, fizikalnih lastnostih in mehanizmu delovanja. Fiksna olja so nehlapljiva pri sobni temperaturi, medtem ko esencialna olja pri sobni temperaturi hlapijo, zaradi svoje aromatske sestave. Nadalje se fiksna olja razvrščajo na ekstra deviška, deviška in nedeviška olja.

Ekstra deviška olja so popolnoma neprečiščena (nerafinirana), deviška olja so prav tako hladno stiskana, vendar so rahlo bolj kisla, kot ekstra deviška olja. Nedeviška olja so prečiščena (rafinirana) s pomočjo toplote in kemikalij, ki škodujejo maščobnim kislinam in ostalim hranilnim komponentam olja.

Hladno stiskanje je najprimernejši način pridobivanja olja, saj proces brez uporabe toplote in kemikalij ohrani dragocene maščobne kisline in prepreči nastanek škodljivih stranskih proizvodov, ki kožo dražijo.

Poleg zgoraj naštetega je pomembna še sposobnost prodiranja olja v kožo. Nekatera olja v kožo prodirajo bolje kot druga.

REFERENCE:

1. Marine Drugs: Cosmetic and Therapeutic Applications of Fish Oil’s Fatty Acids on the Skin, Tse-Hung Huang, Pei-Wen Wang, […], and Jia-You Fang
2. International Jurnal of Molecular Science:Anti-Inflammatory and Skin Barrier Repair Effects of Topical Application of Some Plant Oils, Tzu-Kai Lin, Lily Zhong, and Juan Luis Santiago
3. Am J Clin Dermatol (2018) 19:103–117 Natural Oils for Skin-Barrier Repair: Ancient Compounds Now Backed by Modern Science Alexandra R. Vaughn1,2, Ashley K. Clark1, Raja K. Sivamani1,3, Vivian Y. Shi4
4. J Clin Invest. 1993 Aug;92(2):791-8, Cosmetic Ingredient Review, “Final Report on the Safety Assessment of Oleic Acid, Lauric Acid, Palmitic Acid, Myristic Acid, and Stearic Acid”.
5. Biomed Pharmacother 56 (2002) 365–379, Dossier: Polyunsaturated fatty acids in biology and diseases. The importance of the ratio of omega-6/omega-3 essential fatty acids A.P. Simopoulos * The Center for Genetics, Nutrition and Health, 2001 S Street, N.W., Suite 530, Washington, DC 20009, USA Received 25 May 2002; accepted 6 June 2002
6. THE DERM REVIEW: Palmitic acid