KO SKRB ZA TELO NI VEČ DOVOLJ – 1.del

Za vas smo se poglobili v različne študije na področju zdravja in nege kože ter odkrivali povezavo s celostnim dobrim počutjem. Preučili smo študije britanskih univerz, katerih raziskovalni oddelki so jih opravili skupaj z drugimi partnerskimi institucijami. Ker je vsebine veliko, ključne izsledke objavljamo v dveh člankih. Prvega lahko preberete v nadaljevanju.

Današnja družba se vedno hitreje spreminja. Ljudje pa se bolj zavedajo svojega telesa in duha. Skrb zase oz. »self care«, vedno bolj cenimo in spoštujemo. Znanstvenih dokazov o povezavi med zdravjem kože in rutino osebne nege ter njunem vplivu na dobro počutje in kakovost življenja ljudi, je vsak dan več. Posledično narašča tudi ozaveščenost ljudi.  

Dobro počutje ljudi postaja tudi pomemben del gospodarskih in političnih razprav razvitih držav. Vse glasneje se poudarja potreba po kategorizaciji nege kot zdravstvene storitve oz. zdravstvene nege. Akterji želijo s takšno kategorizacijo spodbuditi in pridobiti več državnih in zasebnih financiranj.

O tem so nedavno ugotavljali tudi na Akademski delavnici in objavlili so zelo zanimiva spoznanja. Akademska delavnica je potekala v okviru projekta »Skin Health and Mental Wellbeing«, ki ga je vodila britanska raziskovalka dr. Dr Katerina Steventon. Projekt je  financirala Univerza v Southamptonu.

V sklopu Akademske delavnice so strokovnjaki iz različnih področij ugotavljali, kakšne so prepreke za klasifikacijo nege kot zdravstvene storitve. Prepoznali so, da je nedosledna, pomanjkljiva opredelitev zdravja kože, osebne nege, kozmetike in potrošniških izdelkov glavni razlog, ki nego izključuje kot nujo in tako predstavlja največjo oviro za spremembo njene kategorizacije. Prav tako so ugotovili, da v strokovni literaturi ni poenotenega pristopa do vrednotenja dobrega počutja. Nekatere študije in orodja se namreč osredotočajo na kakovost življenja (angleško Quality of life, kratica QoL), medtem, ko se druge osredotočajo na občutek sreče.

Kako sploh ugotavljati kakovost življenja posameznika in kakšne »merilne enote« pri tem uporabiti?

Za merjenje dobrega počutja in kakovosti življenja sta ključna dva orodja:

• (angleško Farage Quality of Life, kratica FQoL) ter
• (angleško Warwick Edinburgh Mental Well – being Scale, kratica WEMWBS)

Faragejev inštrument kakovosti življenja (FQoL) je bil razvit pred več kot 10 leti, za ocenjevanje vpliva široke palete potrošniških izdelkov na posameznikovo kakovost življenja. Uporabljen je v številnih študijah, ki preučujejo povezavo med potrošniškimi izdelki in kvaliteto življenja. Vključuje vprašalnik, ki ga izpolni oseba sama in zajema vrsto elementov, povezanih z dobrim počutjem, energijo in vitalnostjo ter dodatne module, ki se lahko uporabljajo za različne vrste izdelkov.

Poglejmo si primer.

Študija o vplivu rutine nege kože na QoL, ki so jo izvedli znanstveniki  P&G, je uporabila Faragejev inštrument kakovosti življenja z dodanim modulom za nego kože. Odzive udeležencev so pobrali pred začetkom študije, ob zaključku uporabe izdelka in v obdobju regresije. To je obdobje, ko udeleženec ni več uporabljal izdelka.

Rezultati njihove študije so pokazali, da lahko kakovostna in učinkovita nega pozitivno vpliva na QoL. Avtorji so tudi ugotovili, da so bile razlike v odgovorih testnih skupin, verjetno povezane z razlikami v povprečni starosti ter tudi s tem, koliko časa so namenili skrbi zase.

WEMWBS lestvica, se na drugi strani uporablja za merjenje mentalnega dobrega počutja v populaciji ter pri projektih, programih in strategijah, ki ciljajo na izboljšanje mentalnega dobrega počutja. Lestvica za posamezen rezultat dobrega počutja ocenjuje sedem do devet izdelkov in nudi odgovore, ki vključujejo pet možnih kategorij. Odgovori, ki so na voljo, se osredotočajo na to, kako pogosto se anketiranci počutijo koristne, sproščene, samozavestne, itd.

Čeprav se ne nanaša specifično na nego, pa ta pristop dobro ilustrira nedavna študija izvedena na škotski Univerzi Stirling. V študiji so raziskovalci uporabili WEMWBS, kot enega od orodij za raziskovanje psihološkega dobrega počutja zdravnikov v britanskem Javnem zavodu za zdravje. To so storili med pandemijo COVID 19, da bi ocenili kako in koliko so bili zaposleni deležni sistemske podpore. Rezultati so pokazali, da je bilo psihološko dobro počutje, brez učinkovite sistemske podpore, zelo ranljivo. Varnost, komunikacija in socialni viri so bili ključnega pomena.

V drugem članku, ki je nadaljevanje tega, si lahko preberete več o psihodermatologiji ter o konkretnih rezultatih raziskav, pri katerih so bila uporabljena zgoraj omenjena orodja. Raziskave predstavljajo rezultate o pozitivnih učinkih nege kože ter o škodljivih učinkih pandemije Covid-19 na kožo. Prav tam lahko preberete tudi izsledke študij o povezavi duševnega zdravja in kožnih bolezni, ki je bila objavljena leta 2020.

Članek bomo na spletni strani objavili naslednji teden.

Več o povezavi med zdravjem kože in duševnim zdravjem lahko izveste tudi v sklopu izobraževalnega programa Dermaestetik – specialist napredne terapije kože, ki ga izvajamo na Aikon akademiji. Tematike, opisane v tem članku, bodo podrobneje predstavljene v modulih Kozmetična terapija in Zaključevanje prodaje. S predavanji začnemo oktobra 2023. Do konca aprila se na izobraževanje lahko prijavite po znižani ceni.

Vsebina članka je nastala v okviru Aikon akademije, raziskave predstavljene v članku pa smo smiselno povzeli po gradivih univerz Southaampton, Warwick, Stirling ter britanskega državnega centra za inovacije Biofilms.