Dandanes skoraj vsak posameznik v dnevni rutini uporablja kozmetične izdelke kot so mila, šamponi, geli za tuširanje, ličila za spremembo videza, deodorante in antipespirante za prekrivanje neprijetnega telesnega vonja ter zobne paste za zaščito zob ipd. Zaradi tega je opaženih vse več alergijskih reakcije, kjer alergeni pridejo v stik s kožo na različne načine; z direktno aplikacijo, občasnim kontaktom, dotikom rok občutljivejših predelov (npr. veke), preko produktov, ki jih uporabljajo naši bližnji ali pa kot foto-toksična reakcija na sončno svetlobo (UV-A svetloba). S povečano uporabo kozmetičnih preparatov se je povečalo tudi število kontaktnih alergijskih reakcij.
2. Alergijski in foto-alergijski kontaktni dermatitis
Alergijski kontaktni dermatitis diagnosticiramo s pomočjo epikutanega testa ali s foto-epikutanim testom. Na kozmetične izdelke ljudje najpogosteje reagiramo z zapoznelo kontaktno alergijsko reakcijo (npr. kontaktni alergijski dermatitis), redkeje tudi s takojšnjo reakcijo kot je na primer kontaktna urtikaria. Kontaktno alergijsko reakcijo na koži lahko sproži katerakoli sestavina kozmetičnega izdelka, najbolj alergene sestavine pa so dišave in konzervansi.
F. Rance, »Review Article Contact – Allergic Reactions to Cosmerics«, Journal of Allergy, 1-6, 2011.
Dišave
Glavni alergen med dišavami je mešanica osmih sestavin (Amyl Cinnanamal, Cinnanamal, Cinnamyl Alcohol, Hydroxycitronellal, eugenol, isoevgenol, geraniol in hrastov mah), razredčenih v 1% vazelinu ter emulgiranih v podlago (sorbitan sesquioleat) in je povzročitelj v kar 70-80% epikutanih testov. Veliko reakcij in preobčutljivosti je tudi na naravne produkte (npr. družina nebinovk), ki so lahko same po sebi alergene ali pa vsebujejo senzibilizacijske oksidacijske produkte. Med njimi sta najbolj znana atranol in kloratranol, ki sta prepovedana za uporabo v kozmetičnih izdelkih (SCCP/00847/04).
Konzervansi
V kozmetični izdelkih, ki bazirajo na vodni osnovi, so pogosti alergeni konzervansi. Med njimi so ličila ter kozmetični izdelki za čiščenje in nego. Najbolj znan je bil konzervans Euxyl K400, čigar uporabo so zaradi povečanih alergijskih reakcij na področju EU od marca 2007 prepovedali. Uporaba alergene mešanice, iz 80. let prejšnjega stoletja, methyl- in methylchloro-isothiazolinone, je bila omejena predvsem na izdelke, ki se po uporabi spirajo, danes pa namesto mešanice konzervirajo zgolj z methylisothiazolinoneom. Gre za ne-halogeniran derivat, ki je sam po sebi še vedno senzibilizator in se nahaja predvsem v toaletnih robčkih za intimno nego in nego otrok. Počasi pa naraščajo tudi pre-občutljivostne reakcije na formaldehid, ki je na področju EU prav tako prepovedan, medtem, ko na parabene ne. Kadar se le te pojavijo je to povezano z reakcijo na topikalne farmacevtske izdelke.
Antioksidanti in kozmetika za nohte
Antioksidanti sodijo med najmanjšo skupino alergenov v kozmetičnih izdelkih in v večini primerov gre za navzkrižno reakcijo s preostalimi aditivi, ki se dodajajo tudi v prehrano. Določene reakcije so lahko razložene tudi zaradi sulfatov, ki so prisotni v barvah za lase, šamponih in kremah ter epidemične reakcije na barvila, ki se uporabljajo za začasne tatuje. Na področju kozmetike za nohte je med najbolj poznanimi alergeni formaldehid in povzroča »topikalni« dermatitis. Nahaja se predvsem v lakih za nohte. Preostali preparati za umetne nohte poleg smole pogosto vsebujejo tudi akrilate, kateri so pogosteje vključeni v gelih za podaljševanje.
Zaščita pred soncem
Povečana ozaveščenost ljudi o škodljivosti sonca je sprožila porast uporabe sončnih in vlažilnih krem, ki lahko sprožajo alergijske in foto-toksične reakcije. Primer so benzofenoni, ki so največkrat povzročitelji za kontaktno urtikarijo. Dibenzoilmetanovi derivati so pomembni alergeni, zato je isopropil dibenzoilmetan prepovedan za uporabo v kozmetičnih izdelkih. Pri otrocih je pogost alergen octocrylene, povzroča pa tudi navzkrižne foto-kontaktne alergijske reakcije v kombinaciji z ketaprofenom. Kljub znanim reakcijam, ostaja sončna zaščita le manjši procent vseh izbruhov kontaktnega dermatitisa.
Emulgatorji, PAS in humektanti
Pomožne snovi, emulgatorji, površinsko aktivne snovi in humektanti so pogoste sestavine topičnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkov. Ne povzročajo kontaktnih alergijskih reakcij in jih običajno najdemo v izdelkih za občutljivo kožo, kljub temu pa lahko kožo dražijo (npr. propilen glikol). Zato moramo biti nanje pozorni saj ravno cocoamidopropilbetain (pridobljen iz kokosovega olja) je bolj iritant kot alergen. Na primer njegov kondenzacijski produkt alkil glukozid se pojavlja v kremah za sončenje in je lahko tudi kot skriti alergen. Ostali možni alergeni so stabilizatorji emulzij in suspenzij ter povečevalci viskoznosti kot so octoxyglycerin, methoxy PEG17 in PEG 22/dodecyl glycol copolymers.
Naravne sestavine
Zadnja leta je zelo popularna uporaba naravnih sestavin, kar pa je povečalo tudi število primerov kontaktnih dermatitisov, zato se ljudem, ki so že alergični na določene dišave, uporaba izvlečkov, esencialnih olj in ostalih produktov rastlin odsvetuje. Proteinski derivati sestavin, se uporabljajo zlasti v izdelkih za zdravljenje suhe in atopične kože (pogosto pri otrocih). Alergijski kontaktni dermatitis (npr. ob kontaktu z ovesom) se lahko pojavi samo občasno, vendar običajno taki produkti sprožijo takojšnjo reakcijo, kot je kontaktna urtikarija.
3. Kontaktna Urtikarija (sindrom)
Kontaktna urtikarija se pojavi takoj (v roku 5 do 20 min) od kontakta z alergenom. Pojavita se eritem in edem, lahko tudi papule, klinično sliko pa lahko spremljajo tudi zunaj kožni simptomi kot so konjuktivitis, respiratorni problemi, omotica in celo anafilaktični šok.
Sledijo si v štirih fazah. V prvi se pojavi lokalna urtikarija, ki se v drugi fazi generalizira, pridružijo pa se ji še zunaj kožni simptomi. V tretji fazi se pojavi bronhialna astma, rinokonjuktivitis, otolaringealni in gastrointestinalni simptomi, katerim v četrti fazi sledi anafilaktični šok.
Diagnoza
Krivca identificiramo z kožnim ubodnim testom ali provokacijskim testom. Kontaktno urtikarijo lahko izzvove imunološka reakcija za katero se poiščejo specifična IgE antitelesa ali pa gre za neimunološka urtikarijo, ki jo lahko povzročijo kemikalije (cinnamal, sorbinska in benzoinska kislina).
Alergeni, ki povzročajo kontaktno urtikarijo se pojavljajo v permanentnih barvah za lase, ki vsebujejo PDD, kremah za sončenje z benzofenoni ter belilh za lase. Vendar niso alergeni samo nizko molekulske kemikalije, reakcije povzročajo tudi proteinski derivati.
4.Zaključek
Dišavne komponente in konzervansi so najpogostejši alergeni v kozmetičnih izdelkih, vendar kljub temu ne smemo zanemariti ostalih možnih krivcev in jih identificirati. Šele, ko je specifični alergen identificiran lahko varno uporabljamo kozmetične preparate, saj tudi tako imenovani »hipoalergeni« izdelki niso manj senzibilni ali celo nealergeni.